Pogosta vprašanja

Kaj je CBCDG?

CBCDG je delovna skupina 32 centralnih bank in drugih ustanov, ki so pooblaščene za tiskanje bankovcev. Oblikovana je bila na zahtevo guvernerjev centralnih bank držav skupine G10. Njeno poslanstvo je, da preučuje nove oblike ogrožanja varnosti bankovcev in izdajateljem bankovcev predlaga ustrezne rešitve.

CBCDG podpira razvoj, delovanje in uporabo tehnologij, ki preprečujejo uporabo digitalne opreme pri ponarejanju denarja.

Dvaintrideset centralnih bank, ki sodelujejo v skupini, zastopa naslednjih 31 držav: Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Grčijo, Finsko, Francijo, Irsko, Italijo, Japonsko, Kanado, Luksemburg, Nemčijo, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, Turčijo, Veliko Britanijo in ZDA. Članica skupine je tudi Evropska centralna banka.

Zakaj se CBCDG bori proti ponarejanju denarja?

Ponarejanje denarja je kaznivo dejanje. Ponarejeni bankovci so brez vrednosti.

Za družbo kot celoto sicer ne predstavlja večje gospodarske škode, zato pa močno prizadene posameznike in podjetja, ki sprejmejo ponarejene bankovce, saj zanje nikjer ni mogoče dobiti povračila škode. Ponarejanje lahko zmanjšuje tudi zaupanje javnosti v plačilni sistem in pripravljenost ljudi, da sprejmejo gotovino.
  
Centralne banke ponarejanje preprečujejo tako, da oblikujejo in izdajajo dobro zaščitene bankovce ter izobražujejo javnost in tako zmanjšajo škodo, ki jo posamezniki ali podjetja utrpijo, če sprejmejo ponarejen denar.

S kakšnimi ukrepi skuša CBCDG zmanjšati vpliv ponarejanja denarja?

Tehnologije za preprečevanje ponarejanja, ki jih podpira CBCDG, otežujejo digitalno ponarejanje in s preprečevanjem izdelave ponarejenih bankovcev zmanjšujejo izgubo, ki jo imajo posamezniki ali podjetja, če sprejmejo neveljavne bankovce.

Kaj je CDS?

Sistem za preprečevanje ponarejanja CDS (Counterfeit Deterrence System) je sklop tehnologij proti ponarejanju, ki preprečujejo zajem in izdelavo slik zaščitenih bankovcev v osebnih računalnikih in orodjih za obdelavo digitalnih slik. Njegov namen je preprečiti nepooblaščeno razmnoževanje bankovcev in posameznike ali podjetja zaščititi pred morebitno škodo, ki jo utrpijo s sprejemom ponarejenih bankovcev.

Ali CDS oblastem omogoča vdor v zasebnost uporabnikov?

Ne. Edini namen sistema CDS je onemogočiti nepooblaščeno razmnoževanje bankovcev s pomočjo osebnega računalnika in orodij za obdelavo digitalnih slik. CDS ne zbira podatkov o uporabnikih osebnih računalnikov ali programski in strojni opremi za obdelavo digitalnih slik. Neodvisne organizacije so CDS testirale in zagotavljajo, da sistem nikakor ne posega v zasebnost uporabnikov.

Ali CDS ovira delovanje osebnih računalnikov?

Uporabniki ne bodo opazili razlike v načinu in hitrosti delovanja programske in strojne opreme z vgrajenim sistemom CDS. V prizadevanjih, da bi sistem CDS čim manj vplival na učinkovitost delovanja teh izdelkov, predstavniki skupine CBCDG tesno sodelujejo s proizvajalci računalniške opreme.

Kateri proizvajalci so sprejeli CDS?

CDS je doslej prostovoljno sprejelo več vodilnih proizvajalcev strojne in programske opreme, ki se zavedajo, da ponarejeni bankovci njihovim strankam in splošni javnosti lahko povzročijo veliko škodo.

Zakaj potrebujemo CDS?

Med državami sicer obstajajo precejšnje razlike v uporabi računalniške tehnologije pri ponarejanju bankovcev, vendar je tehnološki napredek ponarejanje bistveno olajšal. Čeprav splošni obseg ponarejanja ostaja skromen, se je skupina CBCDG odločila, da varnost denarja zaščiti z ukrepi, ki otežujejo uporabo digitalne tehnologije pri ponarejanju.

Ali so s sistemom CDS bankovci varni?

Varnost bankovcev zagotavlja več plasti medsebojno dopolnjujočih se zaščitnih elementov v povezavi s pregledom vidnih zaščitnih elementov, ki ga opravi vsak imetnik bankovcev. Izdajateljske ustanove v vseh sodelujočih državah imajo programe za preprečevanje ponarejanja in so odgovorne za določitev sklopa zaščitnih elementov, ki je najbolj primeren za določeno valuto. CDS je samo ena plast zaščite, ki jo izdajatelj lahko uporabi v boju priti ponarejanju.

Ali bo uporaba tehnologij za preprečevanje ponarejanja v osebnih računalnikih urejena z zakonom?

Več držav razmišlja o sprejemu ustrezne zakonodaje, določitvi prednostnih ponudnikov in uvoznih omejitvah. Za podrobnejše informacije se obrnite na zakonodajni organ ustrezne države.