Več držav razmišlja o sprejemu ustrezne zakonodaje, določitvi prednostnih ponudnikov in uvoznih omejitvah. Za podrobnejše informacije se obrnite na zakonodajni organ ustrezne države.
Pogosta vprašanja
CDS
Varnost bankovcev zagotavlja več plasti medsebojno dopolnjujočih se zaščitnih elementov v povezavi s pregledom vidnih zaščitnih elementov, ki ga opravi vsak imetnik bankovcev. Izdajateljske ustanove v vseh sodelujočih državah imajo programe za preprečevanje ponarejanja in so odgovorne za določitev sklopa zaščitnih elementov, ki je najbolj primeren za določeno valuto. CDS je samo ena plast zaščite, ki jo izdajatelj lahko uporabi v boju priti ponarejanju.
Med državami sicer obstajajo precejšnje razlike v uporabi računalniške tehnologije pri ponarejanju bankovcev, vendar je tehnološki napredek ponarejanje bistveno olajšal. Čeprav splošni obseg ponarejanja ostaja skromen, se je skupina CBCDG odločila, da varnost denarja zaščiti z ukrepi, ki otežujejo uporabo digitalne tehnologije pri ponarejanju.
CDS je doslej prostovoljno sprejelo več vodilnih proizvajalcev strojne in programske opreme, ki se zavedajo, da ponarejeni bankovci njihovim strankam in splošni javnosti lahko povzročijo veliko škodo.
Uporabniki ne bodo opazili razlike v načinu in hitrosti delovanja programske in strojne opreme z vgrajenim sistemom CDS. V prizadevanjih, da bi sistem CDS čim manj vplival na učinkovitost delovanja teh izdelkov, predstavniki skupine CBCDG tesno sodelujejo s proizvajalci računalniške opreme.
Ne. Edini namen sistema CDS je onemogočiti nepooblaščeno razmnoževanje bankovcev s pomočjo osebnega računalnika in orodij za obdelavo digitalnih slik. CDS ne zbira podatkov o uporabnikih osebnih računalnikov ali programski in strojni opremi za obdelavo digitalnih slik. Neodvisne organizacije so CDS testirale in zagotavljajo, da sistem nikakor ne posega v zasebnost uporabnikov.
Sistem za preprečevanje ponarejanja CDS (Counterfeit Deterrence System) je sklop tehnologij proti ponarejanju, ki preprečujejo zajem in izdelavo slik zaščitenih bankovcev v osebnih računalnikih in orodjih za obdelavo digitalnih slik. Njegov namen je preprečiti nepooblaščeno razmnoževanje bankovcev in posameznike ali podjetja zaščititi pred morebitno škodo, ki jo utrpijo s sprejemom ponarejenih bankovcev.
CBCDG
Tehnologije za preprečevanje ponarejanja, ki jih podpira CBCDG, otežujejo digitalno ponarejanje in s preprečevanjem izdelave ponarejenih bankovcev zmanjšujejo izgubo, ki jo imajo posamezniki ali podjetja, če sprejmejo neveljavne bankovce.
Ponarejanje denarja je kaznivo dejanje. Ponarejeni bankovci so brez vrednosti.
Za družbo kot celoto sicer ne predstavlja večje gospodarske škode, zato pa močno prizadene posameznike in podjetja, ki sprejmejo ponarejene bankovce, saj zanje nikjer ni mogoče dobiti povračila škode. Ponarejanje lahko zmanjšuje tudi zaupanje javnosti v plačilni sistem in pripravljenost ljudi, da sprejmejo gotovino.
Centralne banke ponarejanje preprečujejo tako, da oblikujejo in izdajajo dobro zaščitene bankovce ter izobražujejo javnost in tako zmanjšajo škodo, ki jo posamezniki ali podjetja utrpijo, če sprejmejo ponarejen denar.
CBCDG je delovna skupina 32 centralnih bank in drugih ustanov, ki so pooblaščene za tiskanje bankovcev. Oblikovana je bila na zahtevo guvernerjev centralnih bank držav skupine G10. Njeno poslanstvo je, da preučuje nove oblike ogrožanja varnosti bankovcev in izdajateljem bankovcev predlaga ustrezne rešitve.
CBCDG podpira razvoj, delovanje in uporabo tehnologij, ki preprečujejo uporabo digitalne opreme pri ponarejanju denarja.
Dvaintrideset centralnih bank, ki sodelujejo v skupini, zastopa naslednjih 31 držav: Avstralijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Grčijo, Finsko, Francijo, Irsko, Italijo, Japonsko, Kanado, Luksemburg, Nemčijo, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico, Turčijo, Veliko Britanijo in ZDA. Članica skupine je tudi Evropska centralna banka.
Anti-counterfeiting technologies supported by the CBCDG deter digital counterfeiting and, by preventing the production of counterfeit banknotes, reduce the losses to any individuals and businesses that might receive them.
The counterfeiting of currency is a crime. Counterfeit banknotes have no value.
While the overall economic losses to society are generally limited, the victims who suffer the most harm are individuals and businesses that receive counterfeit currency, because no one reimburses those who accept counterfeit notes. Counterfeiting currency can also undermine confidence in the payment system, making the public uncertain about accepting cash for transactions.
Central banks deter counterfeiting by designing and issuing well-protected banknotes, and educating the public about them, to limit the losses that individuals and businesses can suffer from accepting counterfeit currency.